Argonautsko putovanje kroz muziku – koncertna harmonika – 8.6.2026 Knjižnica Otona Župančiča

MILE ĐURĐEVIĆ ŽOJAN Mag. Prof. Harmonike  ALEXIOS PANAGOPOULOS Akademik, Prof. DDDr. Dr. Habil.   Pot Argonavtov: od Egejskega morja do Ljubljane Obstajajo potovanja, ki pripadajo zgodovini, in druga, ki pripadajo spominu narodov. Pot Argonavtov pripada obema. Od obal Grčije do rek srednje Evrope je mit o Jasonu in njegovih tovariših potoval skozi stoletja, puščajoč sledi ne le v geografskih krajih, temveč tudi v kulturni zavesti narodov. Potovanje se je začelo v antičnem mestu Iolkos, kjer je bila zgrajena znamenita ladja Argo. Cilj je bila oddaljena Kolhida, kjer je bilo shranjeno mitično zlato runo. Vendar pa se po nekaterih starodavnih izročilih in pripovedih povratno potovanje ni odvijalo po isti morski poti. Argonavti naj bi se na poti nazaj odločili raziskovati neznane kraje in so pluli po rekah srednje Evrope, prečkajoč vodne poti, ki so povezovale Črno morje z veliko reko Donavo. Tu se začne evropsko popotovanje mita in zgodovine.Vode Donave, kot je znano, vodijo v srce evropske celine. Na njenih bregovih so se razvile številne civilizacije, imperiji in mesta. Med njimi se je veliko pozneje razvilo tudi znano mesto Dunaj (Vienna/Viovida), eno najpomembnejših mest Evrope z bogato glasbeno tradicijo in pomembno svetovno prestolnico. Po manjših rekah in pritokih, po vodnih poteh, mit in zgodovina pripovedujeta, da so Argonavti prispeli na območja današnjega zahodnega Balkana. Vodne poti po rekah vodijo v čudovite alpske doline in nazadnje v močvirja širšega območja, kjer danes leži mesto Ljubljana. Tam se je po širšem izročilu, tudi po slovenski tradiciji, zgodil dogodek, ki je za vedno zaznamoval identiteto mesta. V vodah reke Ljubljanice naj bi živel strašen zmaj. Jason se je z veliko poguma soočil s pošastjo in jo premagal. Od takrat je zmaj postal simbol mesta Ljubljane. Še danes stoji veličastno na znamenitem Zmajskem mostu in spominja, da je mit o Argonavtih povezan z zgodovino Ljubljane. Toda to potovanje ni le geografsko. Je tudi glasbeno. Stari Grki so svoje pripovedi spremljali z liro in aulosom. Skozi stoletja so iste zgodbe potovale med različnimi kulturami. V Sloveniji in srednji Evropi je mit o Argonavtih navdihnil gledališka dela, glasbene skladbe in kulturne prireditve. Tako se je od antičnih ritmov grške lire do simfonične glasbe, ki je cvetela v srednji Evropi, ustvaril kulturni most. Pot Argonavtov se tako preoblikuje v simbolično potovanje grške kulture proti Evropi. Danes lahko vsak, ki se sprehaja po ulicah Ljubljane, vidi mestnega zmaja in se spomni, da je nekoč – po mitu – tod plula ladja Argo. In morda takrat razume, da mit ni le zgodba preteklosti. Je pot kulture, ki povezuje Egejsko morje z Alpami, mitologijo z zgodovino ter glasbo evropskih narodov z bogatim svetom zgodovine, mita in umetnosti i glazbe. Alexios P. Panagopoulos (DDDr., dr. habil.) je ugleden akademik in profesor političnih ved ter prava, ki s svojim delom pomembno prispeva k razvoju družboslovja, prava in etike na mednarodni ravni. Je član European Academy of Sciences and Arts v Salzburgu (od leta 2024), prav tako pa akademik International Slavic Academy of Sciences, Culture, Education & Arts (od leta 2018) ter International Ethical Academy of India (od leta 2024). Njegova akademska pot je izjemno raznolika in interdisciplinarna. Doktoriral je na področjih političnih ved, bioetike, biopsihologije in medicinske antropologije ter teologije in religije. Poleg tega je pridobil habilitacijo iz prava ter opravil podoktorska izpopolnjevanja na uglednih evropskih univerzah, med drugim na University of Belgrade, Ludwig Maximilian University of Munich in University of Patras. V rodnem kraju je začel glasbeni študij, dokončal pa je magistrski študij kot vokalni izvajalec v Atene. Njegova izobrazba vključuje tudi diplome iz prava, teologije, zgodovine in filologije. Kot strokovnjak deluje na presečišču prava, politike in etike. Je direktor organizacije European Public Law Organization za Bosno in Hercegovino ter Črno goro, kjer aktivno prispeva k razvoju pravnih in institucionalnih okvirjev v regiji. Poleg akademskega in strokovnega dela je tudi avtor in pesnik. Njegovo delo je prepoznano tudi na mednarodni ravni, saj je bil kandidat za Nobel Peace Prize 2025. Je član več uglednih mednarodnih združenj, vključno z CIESART v Španiji ter World Association of Jurists v Washington, D.C.. Mile Đurđević je rojen v glasbeni družini z hišnim imenom Žojan. Po maturi v rojstnem Smederevu je leta 2019 začel s študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je končal magistrski študij harmonike z odliko summa cum laude leta 2024. Izpopolnjeval se je tudi na akademijah v Trstu in Bratislavi preko Erasmus izmenjave. Za pomembni prispevek k nastanku novih del za harmoniko in sodelovanje s priznanimi skladatelji je prejel Svečano listino Univerze v Ljubljani za najboljše študijske dosežke (2024). V dosedanjem glasbenem izobraževanju je prejel več kot 50 nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Aktivno nastopa kot solist v najpomembnejših glasbenih dvoranah po vsej Sloveniji ter na številnih protokolarnih dogodkih Republike Slovenije in Univerze v Ljubljani. Med njegovimi najodmevnejšimi nastopi izstopajo dva koncerta za predsednika Republike Slovenije (2024), nastop ob obisku predsednika Francije v Ljubljani (2025), nastop na Frankfurtskem knjižnem sejmu (2023), trije samostojni koncerti v Parizu (2025) ter trije koncerti v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju (2025). Nastopal je tudi v ciklih in odrih Festivala Ljubljana, Glasbene mladine Slovenije, Glasbene mladine ljubljanske, na orgelskem ciklusu France Goršič, v Mali galeriji Banke Slovenije, Mestni knjižnici Ljubljana, Slovenski Filharmoniji, Cankarjevem domu, v Rotary clubu Carniola, na Tednu Univerze v Ljubljani.